Navigation Menu+

2. dan – Porto

6. julij

 

 Vsi, ki ste kdaj naenkrat videli veliko lepega, veste, kako težko je doživetje posredovati drugim, da bi ga občutili vsaj približno enako močno. Tako se počutim nocoj, ko raje ne priznam, koliko fotografij sem posnela, posredujem pa jih omejeno število in upam, da nisem nadležna (kaj morem, ko pa sem navdušena).
Danes sva ves dan preživela v Portu, prehodila sva ga v lastni režiji in zdi se, kot da sem ta izlet dobila za darilo jaz in ne Janez, saj je celotno navigacijo suvereno opravljal on, jaz pa sem samo uživala. Videla sva največ, kar lahko tak dan ponudi. Pokusila sva tudi odličen portovec – požirek za vsakega, ki mi je to naročil (kozarčkov bi bilo preveč😀).
Če naj opišem moj Porto z nekaj besedami, so to: barve in še enkrat barve, keramične ploščice, vinoteke, ulični glasbeniki, prijazni in za naše pojme umirjeni ljudje, običajne cene ter poseben čar, ki ga ima mesto v očeh vsakega, s katerim sem govorila o njem. Nekaj spremne besede pa ob posnetku in fotografijah.

Velika ura na čudoviti železniški postaji Sao Bento

Ploščice so po fasadah, na stojnicah, kot vzorci na tekstilu in nakitu in še in še..

Poleg teh turističnih ladjic je na drugem obrežju reke veliko takih, ki prevažajo vino

Zajček iz odpadnih avtomobilskih delov

Strop v knjigarni

Največ ploščic in poslikav je v modro- beli kombinaciji

Čudovita trgovina s klobuki!!! Z zadovoljno lastnico, ki je prepevala

Tipična arhitektura

Popoldne je posijalo sonce in obsijalo mestni vrvež

Čudovita starinska trgovina s poročnimi oblačili

Eden od številnih lepih razgledov

Ulična glasbenika s kokošjo (levo zgoraj) in neke vrste lajno

Moški del nastopajočih študentov glasbe med okrepčilom na ulici

Gospod, ki je prodajal te torbice, jih izdeluje skupaj z ženo – ona naredi kvačkani ali tekstilni del, on nekatere dopolni s pluto (veliko trgovin prodaja različne izdelke iz plute) in jih sešije. Ja, vse mi je povedal😉

Pogled proti katedrali, od koder bova v petek krenila na pot

Napis pove vse

Tole pa je “francesinha”, ki jo strežejo prav povsod-toast s svinjino in slanino ter sirom, posebnost pa je omaka iz vina, piva in množice drugih skrivnostnih sestavin.

To je bila poslastica zame – Livraria Lello&Irmao naj bi bila najlepša knjigarna na svetu. In res je bajna. Vstopnino lahko vnovčiš pri nakupu katerekoli knjige. Smola pa taka, da ravno zdaj ne smem nahrbtnika še bolj obtežiti!

Tudi Janez je našel nekaj zanimivih naslovov

Zgornje nadstropje nakupovalnega centra z gostinskim delom je oblikovano kot prava ulica

Tudi barve cvetja žarijo

Marija v katedrali Se ima zelo lep, pristen obraz.

Kot hišica iz Miška Stuarta – tu je bila prva in zdaj je prisiljena sobivati z modernejšimi stavbami.. Se ti kar zasmili😔

Ulice Porta so polne takih zastavic

Katere bi izbrali za svojo fasado?

Kol’kor kapljic…

Tudi jaz sem barvita. Sem mačka s tržnice. Po hrbtu siva, spredaj rjava in črne glave – a na občudovanje se požvizgam. Mjavkam po portugalsko.

Selfie