Navigation Menu+

7. dan – 4. dan Camina: Viana de Castello – Caminha

Nocoj pred albergom.. prijetno in sproščeno ob zvokih kitare.

11. julij

Dobro jutro! Nekaj težav imam z internetom, zato je bil objavljen le kratek video, toliko za okus, kako prijetno vzdušje je tu. Včerajšnjo reportažo sem pisala kar 3x in za to porabila pol noči. Tudi sinočnja se je nekam zgubila, zato samo povzemam: pa ju imam!! Jakobovo školjko in puščico!! Obe sta mi bili podarjeni, zato sta vredni še več. Imam tudi majico iz tega alberga v Caminhi. Vem, da bi si kako za spomin lahko kupila v Santiagu, a ta me bo spominjala tudi na pot, ne le na cilj. Midva sva dobro. Včerajšnje jutro sva bila malo nezgovorna, jaz zaradi smole s fb, on zaradi ultra smrčečega pohodnika, ki je seveda v budnem stanju prav simpatičen😉. Pot je bila raznolika, vroče je bilo, vendar tudi močan veter ob obali, v gozdu pa senca. Še to moram povedati, da pred odhodom na Camino nisem dobila slovenskih zastavic, ker sem se nanje spomnila šele zadnji dan. Zato jih na nahrbtniku nimava. Moralnega mačka zdraviva s tem, da vsakomur, ki ga spoznava, razlagava, kako lepa je Slovenija. In veliko jih jo že pozna. To me veseli, ali pa so tu sami taki svetovni popotniki.
Okoli mene je jutranji vrvež, zato moram končati. Tokrat z geslom popotnikov z Goričkega v Piran (ki tudi vemo, kako lepa je Slovenija v zakulisju turističnih destinacij).

Torej: “Vstaneš in greš.”

 

Imam jo na nahrbtniku. Kdor torej hodi za mano, gre vedno prav 🙂

No, če pa nimam nahrbtnika, mora desno

Povsem sem zadovoljna in nič mi ne manjka

Mirne vode

Ljubek zasebni alberg blizu gozda, v stilu manjše kmetije, je imel le 2 gosta. Midva sva šla po štampiljko.

Modrina! Portugalska je polna prekrasnih hortenzij

Za razkošje barve, velikosti in občudovanja so tu tudi bugenvilije

Šla sva skozi nekaj opuščenih vasi z obzidjem in si predstavljala, kako lepe so bile… kdo je bival tu,,,posebno in na nek način spoštljivo vzdušje

Gospa z otroki pred cerkvijo na koncu take opustele vasi..

Pesem na zidu v tej vasi

Je iz leta 1774

Niso vrtni palčki, ampak kmečko orodje

Lajava v duetu

Obojestranski selfie

Pogled za dušo

Hmm, kaj pa zdaj? Naravnost ali levo??

Midva sva krenila naravnost. In vcasih sta pravi obe poti.

Caminha, ljubko malo mestece z albergom. Ima pa tudi kitajsko trgovino. Kitajska trgovina ima pa itak VSE :).

Vpiševa se in preveriva, kdo je že tu

V sobi nas je 26

Tule sva sedaj in zdajle startava proti notranjosti po črti roza barve.

Slovo od obale…

Prvo večerjo v lastni režiji na tej poti je naredil Janez. Seveda naše svedrčke s tunino.