Navigation Menu+

10. dan – 7. dan Camina: Porinno – Arcade

· 13. julijArcade, Galicia ,Spain

 

Midva sva spet na morju, čeprav sva se že poslovila od njega! A tisto je bilo portugalsko, to pa je špansko. Zdi se, kot da imava počitnice. A pojdimo po vrsti.

Noč v Porrinu je bila nespečna, ker je bilo v sobi vroče. Vsak od nas je kaj odvrgel in bil “nečesa brez” (razvrat😉), a ni pomagalo.

Ker pa sva včeraj itak sklenila, da greva zgodaj na pot, sva alberg že ob 6h zapustila prva. In ker se po jutru dan pozna, sva ves dan kar uživala. Najprej sva hodila še debeli dve uri po jutranjem hladu in ob prvih žarkih. Meditativno. Ko sva prišla do Redondele, se je sonce šele dobro začelo. Nadaljevala sva do obmorskega Arcadeja, kjer sva v ljubkem zasebnem albergu edina gosta. Gospod Jose nama je vse razkazal, vratarka je nežna tigrasta muca, na voljo imava vso hišo blizu plaže in wifi dela odlično. Tu sva že od 13.ure, privoščila sva si pico in namakanje v morju. Blagodejno. Ravno pa ugotavljava, da na dan ne smeva preveč hiteti, sicer bova glede na najin let iz Santiaga tam prehitro, da bi šla namesto z avtobusom peš še do Finisterre, pa prepozno. Zato sva si zdaj etape razdelila malo drugače, kot je na zemljevidu.
Ko sem že omenila pico (sledila ji je slastna hladna lubenica), pa moram napisati, da je eno pogostejših vprašanj zame to, ali sem že dosti shujšala. Moja lička so še kar enaka in hlače niso nič prevelike, tako da sklepam, da ne. Jesti je na Caminu treba, je pa res, da si tudi zvečer res z užitkom kaj privoščiva 🍰. Vprašanje je seveda logično. Ko je prijateljica prehodila francoski Camino, je prišla nazaj vidno še vitkejša. Ampak tisti Camino je za tri najine, ona pa se tudi zelo zdravo prehranjuje. Drugo vprašanje je, ali sva kaj rjava. Janez seveda je, jaz pa seveda ne (morda le toliko, kot dobi barve večina od vas že pri prvih spomladanskih žarkih). Marjetice smo pač – bele. Sem pa tudi v letih, ko se imam dovolj rada taka, kot sem. Brez skrbi, še me boste spoznali

Nožice v topli morski kopeli

Malo iz Porrina je bilo v vasi očitno kar tekmovanje, kdo ima na njivi lepše strašilo. Meni je všeč ta oficir. Medaljo ima.

Take poglede nudijo samo jutra

Sveta Ana, Marijina mati, zavetnica mater

V živo je bilo še lepše

Lička so enaka kot prej

Kamuflaža (ovčke so)

Različne oznake informirajo romarje. Za štampiljke pa sva bila prezgodnja. Lokali z odpiralnim časom niso ravno usklajeni z romarji.

V okrepčevalnici so kraljevale ženske, tudi na drugi strani. Kar glasno je bilo.

Vinska poezija

Stena Jakobovih školjk, ki so jih pustili romarji

Stara kmetija s hišo, skednjem in kaščo, ki so jo obdali bloki v Redondeli.

Po ulicah Redondele

Knjigarna in papirnica

Supermercado Froiz

…in Familia, dve tipični samopostrežnici. Blagajničarke so nekoliko hitrejše kot na Portugalskem, tako pri govorjenju kot pri delu (a s tempom v Hoferju na srečo ni primerjave)

Mestece Arcade

Najin alberg

Alberg Lar de Pepa

Čisto zraven pa tale kašča

Vratarka, stol se ujema z dlako!

Mini recepcija

Pogled na plažo

Današnje kosilo

Pisan zidek

Tole je karta španskega dela najine poti z vrisanimi vzponi

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Najin alberg

 

Lar de Pepa

 

Čisto zraven pa tale kašča

 

Vratarka, stol pristaja k dlaki

 

Mini recepcija

 

Pogled na plažo

 

Današnje kosilo

 

 

Pisan zidek

 

Fotografija osebe Marjetica Škrlec.

Tole je karta španskega dela najine poti z vrisanimi vzponi