Navigation Menu+

13. dan – 10. dan Camina: Caldas de Reis – Padron

 16. julijPadrón, Galicia, Spain

 

“Buenos Dias! Buen Dia!” Poleg “Buen Camino!” je to te dni najpogosteje slišan pozdrav. Španci radi pozdravljajo oz. odzdravljajo, občutek imam, da romarjem še posebej. Kar je lepo.

Midva sva spala zelo dobro😀. Kljub temu, da je bil v bližini alberga glasbeni festival in je bilo mesto polno živahne mladine. Janez je z obžalovanjem ugotovil, da je za en dan zamudil nastop ene svojih priljubljenih skupin.
Zjutraj sva šla na pot dve uri kasneje kot včeraj in umirjeno prehodila okoli 19 km do Padrona, kjer sva sedaj. Žal spet v lokalu, ker ima tudi ta alberg nek zapleten sistem prijave in nama povezave nikakor ne uspe vzpostaviti. No, saj nič ne trpim, moja ledena kava je odlična, sploh v vročini, ker so ulice razbeljene od sonca.
Tudi ta alberg je državni in prenočevanje stane za enega 6 eur. Do zdaj sva dvakrat plačala 5, največkrat 6 eur, enkrat 7.50 ter enkrat 10 eur, ko sva bila v zasebnem albergu na morju. Katoliški alberg v Esposendeju pa je bil ” donativo” in sva prispevala po 5 eur.
Moram reči, da mi je tak način sobivanja všeč in se mi zdi za pot, kot je najina, povsem primeren. Skromnost, a dovoljšnje udobje. V bistvu rabimo zelo malo. Vseč mi je, ko opazujem druge romarje, ko se (najmanj to) veselo pozdravimo in si zaželimo srečno pot. Ko prvič spregovoriva z nekom, pa reče, da naju je že opazil tainta dan tamintam. Vseč mi je, da se vsak po svoje trudi za obzirnost do tistih, ki počivajo. No, včeraj je ena temperamentna Italijanka malo pozabila na to, a njen telefonski pogovor je zvenel tako navdušeno, da ji ne gre zameriti. Včasih se s kom zapleteš v pogovor pri tušu, npr.s  Poljakinjo, ki potuje z Brazilcem, s katerim sta se spoznala preko interneta in sta šla prvič nekam skupaj. Potem je tu Christelle iz Francije, ki ji Santiago ni cilj, ker je tam že bila, ampak preprosto želi hoditi po tej varianti. Pa Nemka, ki naju je vsak dan poiskala in pozdravila. Končala je študij turizma in managementa in želi po tej poti spoznati čim več ljudi. Neko dekle vsak vecer kvačka, kar pomeni, da celoten nastajajoči izdelek prenaša s sabo v nahrbtniku. Danes pa sem milo za pranje perila posodila Franciscu iz Madrida, učitelju matematike na visoki šoli. Ob večerih sem gavidela nekaj pisati v zvezek, kar je v času pametnih telefonov že redkost. Pravi, da piše dnevnik občutkov na Caminu za svojo desetletno hčerko, da ji ga bo dal, ko bo odrasla.
Lepo je to. Tudi med današnjimi fotografijami je nekaj takih, ki pričajo, da tukaj ljudje s Potjo živijo. Konec koncev je vsak naš dan od jutra do vecera pot in za vsakega naj bi bili hvaležni. Muchos gracias…

 

Tale prijazna puščica je bila danes na začetku najine poti.

Na počivališču so nas na krožniku pričakala drobna in slastna jabolka.

Vse govori o romarjih

Odlično počivališče brez osebja je muzej orodja na prostem. Ima avtomata za kavo ter hrano in pijačo, stranišče in veliko klopi.

Zanimiv sistem, ki pomaga romarjem čez cesto, kjer ni prehoda. Ob pritisku na gumb na prometnem znaku začne utripati trikotni znak na drugi strani ceste ,ki opozarja avtomobile.

Ogromno žarno pokopališče

Muca je pozirala, nogavice pa se sušijo.

Nagnjen pogled z balkona alberga

Romarji- značilnost Galicije, sporočajo romarski čevlji.

Kombi za prevoz koles na Caminu

Prekrasen drevored platan v Padronu; veje delajo naravno streho. Popoldne je bila pod njim ogromna tržnica

Naš alberg je pod katedralo.

Na tržnici -kdo najde par?

V trgovinah dobiš v pločevinkah tudi školjke in hobotnico.

Ribe plavajo s tokom, foto z mosta čez reko Ullo v Padronu.

Vodnjaki in pipe so opremljeni s pojasnili, ali je voda pitna ali ne.

Tudi danes sva srečala spodbuden prometni znak. Kako naj potem ne bi hodil??

Sladkorček

Kdor ima dober vid, bo v levem delu fotografije na sredi pod rjavo vejo videl mini zajčka. Kdor pa ne, naj ve, da je tam :).

Osmrtnice so tu zelo izčrpne, s podatki o celotni družini pokojnega.

Pogrinjek

Nisem uspela ugotoviti, ali so… melancane ?

Ob koncu večera prižgejo…