Navigation Menu+

14. dan – 11., zadnji dan Camina: Padron – Santiago de Compostela

·17. / 18. julijSantiago de Compostela, Galicia ,Spain

 

17. 7. 2017 je čudovit datum za spomin na prihod k sv. Jakobu v Compostelo.
Še posebej zato, ker je bila odločitev, da ne danes greva samo do Tea, ampak do konca, hipna odločitev na krizišču dveh cest.
Ko so vsi zavili proti še 13 km oddaljenemu Santiagu, sva se spogledala in se odločila:”Greva že danes!” in potem sva dobila neverjetno energijo in bila vso pot dobre volje.
K svetemu Jakobu sva prišla utrujena, a srečna. Janez je rekel, dajva si “petko” in oba veva, da bo ta trenutek v najinem spominu za vse življenje.

Kasneje sva stopila v cerkev.


Zavedam se, da ta zapis ni najboljši. Težko je ubesediti občutke, ko še sam ne dojameš povsem, da si res tam. Težko je tudi opisati dogajanje v sebi.
Lahko vam le povem, da sem mislila na vse vas, kot sem obljubila. Med mašo, ki je nisem razumela zaradi španščine, a je bila mogočna in veliko darilo.

Več ne zmorem in ne znam napisati.

 

Položila sem roko na školjko. Se bom še vrnila?

Fotografiral naju je italijanski parček, midva pa njiju.

Ena domišljavka si domišlja, da so marjetice po mestu obesili zaradi nje…

Čudovit in mogočen sveti Jakob za glavnim oltarjem. Žal za fotografiranje ni dostopen od bliže. Šla sva ga objet po stopnicah za oltarjem, kot to storijo romarji. Čeprav od zadaj objameš negiben kip, imaš občutek, da on objema tebe…

Grob svetega Jakoba, stoletni cilj peregrinosov.

Vrsta v uradu za romarje; za vse nas bo ta dan dragocen spomin.

Tule prejmeš potrdilo, listino o prehojeni poti. Najina je bila dolga 280 km.

Pa vendarle začnimo pri jutru… Odhod iz alberga v Padronu

Ustavila sva se v edini kavarni (“Pepe”), ki je odprta prav zaradi romarjev že od 5h dalje. Lastnik naju je že prejšnji večer povabil na cesti. Lokal, ki ga vodita z ženo, ima polno spominkov na romarje ter knjigo njihovih vtisov. Na koncu sem bila jaz deležna veliiikega objema, oba pa glasnih želja: ” Buen Camino!”

 

Prekrasen drevored platan v Padronu; veje delajo naravno streho. Popoldne je bila pod njim ogromna tržnica.

Jutro je imelo zaradi megle posebne barve.

Mala ovčka, polna energije, je skakljala tako, da si se moral smejati.

“My name is Bond… James Bond.”

Veličastna stara cerkev na poti

Ponovno sva srečala dekle iz Kalifornije… Ona je šla po ” Spiritual way” v soboto, ko sva midva zavila nanjo nehote.

Značke v potujočem kiosku s hrano in pijačo.

Zadnji kamni  kažejo enomestno število km do cilja…

Najin alberg v bližini katedrale, od tu vam pišem

Ulični umetnik

Harfist

Spodbudno navodilo uro pred ciljem!

“KDOR PA NAJDE POT, BO CILJ VEDNO NOSIL V SEBI.” (Nejc Zaplotnik)